SPO

V še takšni zaljubljenosti se lahko skriva hiv.

Kaj je hiv?

Hiv (Human Immunodeficiency Virus) je virus imunske pomanjkljivosti, ki se razširi po telesu, ko okužene telesne tekočine, kot so sperma in vaginalni izločki, vstopijo vanj. Hiv napada prav tiste celice, ki telo običajno branijo pred nalezljivimi boleznimi in rakovimi obolenji. AIDS (Acquired Immune Deficiency Syndrome) je napredovana stopnja oziroma zadnji stadij nezdravljene okužbe s hiv, ko se telo ne more več braniti pred nalezljivimi boleznimi ali raku. Hiva se sicer ne da ozdraviti, se pa da z njim živeti.

Besedo seks ali spolnost uporabljamo zelo različno; to ni nekaj, kar pomeni vsem popolnoma isto, prav tako ni vsem vse v zvezi s seksom všeč. Ko ti pomisliš na seks, imaš pred očmi verjetno popolnoma drugačno podobo kot nekdo drug. Kar je všeč tebi, mogoče ni všeč nekomu drugemu. Zato ne smeš nikoli pričakovati, da bo imel tvoj spolni partner pri seksu enake želje kot ti. Kaj torej sploh mislimo, ko rečemo seks?

Kdo ga ima?

Z virusom hiv se lahko pri nezaščitenem spolnem odnosu okuži vsakdo, in to ne glede na starost, spol, spolno usmerjenost. Okužba s hiv v Sloveniji sicer ni tako pogosta kot drugod po svetu, je pa še vedno v porastu.

Razmeroma veliko je okuženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, večja možnost za okužbo pa je pri analnem spolnem odnosu.

Več možnosti za okužbo s hiv imajo:

  • tisti_e, ki so imeli_e nezaščiten spolni odnos, pri čemer je vaginalni manj tvegan od analnega;
  • tisti_e, ki imajo več spolnih partnerjev_k;
  • tisti_e, ki so že okuženi_e s kakšno SPO, saj okužbe velikokrat povzročajo razjede ali izpuščaje, ki virusu hiv omogočajo lažji vstop v telo;
  • uporabniki_ce intravenoznih igel za uživanje prepovedanih drog.

Kako ga dobiš?

Hiv je “spravljen” v telesnih tekočinah, kot so sperma, vaginalni izločki, kri, materino mleko, zato ga najpogosteje dobimo med seksom. V telo vstopi skozi ranice, razjede ali kožne razpoke v vagini, na penisu ali anusu.

Dobiš ga lahko tudi, če si deliš iglo za injiciranje drog, pri pirsingu ali tetoviranju, celo pri transfuziji krvi. Mama pa lahko virus prenese na otroka že v času nosečnosti ali pa kasneje z mlekom. 

Hiv se NE prenaša s slino, zato ga ne moreš dobiti med poljubljanjem, deljenjem hrane ali pijače, uporabo skupnega jedilnega pribora … Prav tako se hiv NE prenaša z objemi, držanjem za roke, kašljanjem ali kihanjem. Vedi, da hiva ne moreš dobiti na straniščni školjki!

Kako veš, da ga imaš?

Ti ali tvoj_a partner_ka imata lahko hiv že mesece ali celo leta, ne da bi to vedela. Simptomi se namreč lahko pojavijo zelo pozno, pri nekaterih celo 10 let po okužbi.

zgodnji znaki okužbe (prvih nekaj tednov)

Pri malo več kot polovici okuženih se v tem času pojavi t. i. akutni retrovirusni sindrom s:

  • povišano temperaturo,
  • povečanimi bezgavkami,
  • bolečinami v mišicah,
  • glavobolom,
  • drisko,
  • bolečinami v žrelu,
  • pri nekaterih z rdečkastimi izpuščaji in plitvimi razjedami na koži v ustih ali zadnjiku.

V 2 do 4 tednih ti simptomi običajno izzvenijo. Sledi večletno obdobje brez večjih težav. Vendar pa lahko v tem času kljub temu prenašamo virus na druge!

pozni znaki (znaki aidsa)

Pri nezdravljenih osebah je imunski sistem resno poškodovan in postopoma propada. Posledično je okuženi_a bolj izpostavljen_a drugim boleznim, kot so rak in različne druge bolezni. 

Simptomi in znaki za to fazo so:

  • močno nočno znojenje,
  • vztrajna in ponavljajoča se vročina,
  • kronična driska,
  • bele pike v ustih, na jeziku in ustni votlini,
  • kronična utrujenost,
  • hujšanje,
  • izpuščaji na koži,
  • krvavenje iz ust, nosu ali anusa,
  • vneto žrelo,
  • kognitivne motnje,
  • izguba nadzora nad mišicami in refleksi. 

Kako se testiraš?

Priporočljivo je, da od nezaščitenega spolnega odnosa do testiranja mine od štiri do šest tednov …

Kako se testiraš?

Testiranje je priporočljivo, če:

  • imaš simptome okužbe s hivom,
  • meniš, da si bil_a izpostavljena okužbi,
  • si moški, ki ima spolne odnose z moškimi,
  • si seksal_a z osebo, ki nudi spolne usluge za plačilo,
  • si injiciraš droge,
  • imaš kakšno drugo SPO.

Najbolje je, da od nezaščitenega spolnega odnosa do testiranja mine od štiri do šest tednov, poteka pa tako, da ti vzamejo kri. Za testiranje se lahko dogovoriš s svojim_o osebnim_o zdravnikom_co, dostopno pa je tudi na drugih mestih. Ponekod se lahko testiraš tudi brezplačno in anonimno.

Spisek ambulant in organizacij najdeš na podstrani Testiranje.

Ali se ga lahko
rešiš?

Okužbe s hiv se zaenkrat ne moreš rešiti, vendar pa je, če jo odkriješ dovolj zgodaj, z ustreznimi zdravili mogoče dolgoročno preprečevati, da bi napredovala v AIDS. Doživljenjsko jemanje zdravil okuženemu_i tako omogoča kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo.

Pomembno je, da veš, da ima tisti_a, ki se zdravi, v sebi praktično nezaznaven virus in posledično ni prenašalec_ka virusa. Kljub temu pa je potrebno vedno poskrbeti za zaščiten spolni odnos. 

Kako se lahko
zaščitiš pred njim?

Okužbo lahko preprečiš s spolno abstinenco; če ti ta ne gre, pa z varnim spolnim vedenjem. To pomeni, da imaš spolne odnose z enim_o zvestim_o partnerjem_ko, ki je neokužen_a. Vendar pa je treba tudi pri teh spolnih odnosih dosledno uporabljati kondom.

Če se ti zgodi, da si imel_a nezaščiten spolni odnos z osebo, ki je pozitivna na hiv, je mogoča zaščita z zdravili v obdobju do 72 ur po odnosu. PeP (Post-exposure prophylaxis) je zdravljenje s tableti, ki jih začneš jemati najkasneje v 3 dneh po odnosu. Prej ko začneš, bolje je, zato takoj, ko posumiš, da si imel_a tvegan odnos, govori s svojim_o zdravnikom_co. 

Mogoča je tudi zaščita pred izpostavitvijo, to je PreP ali preekspozicijska profilaksa. PreP so tablete, ki jih neokuženi_a jemlje po eno na dan in je tako zaščiten_a pred okužbo. PreP je namenjen samo tistim, ki imajo veliko tveganje za okužbo, in ne more nadomestiti odgovornega spolnega vedenja! 

Pri injiciranju drog je treba vedno uporabiti svojo iglo, pri tetoviranju, prebadanju ali akupunkturi pa morajo biti inštrumenti vedno pravilno sterilizirani.

kaj je najhujše,
kar se lahko zgodi?

Če hiva ne odkrijemo dovolj zgodaj in se ne zdravimo, postane telo čez čas nezmožno, da bi se borilo proti boleznim.

Zato okuženi_e s hivom v napredovani fazi pogosteje zbolijo za različnimi (tudi življenjsko ogrožajočimi) boleznimi, kot so nevarno hujšanje, slepota, različne mentalne bolezni, celo rak. Virus hiv zato lahko  povzroči tudi smrt.